-
1 temper
['tempə] 1. noun1) (a state of mind; a mood or humour: He's in a bad temper.) razpoloženje2) (a tendency to become (unpleasant when) angry: He has a terrible temper.) razdražljivost3) (a state of anger: She's in a temper.) jeza2. verb1) (to bring metal to the right degree of hardness by heating and cooling: The steel must be carefully tempered.) kaliti2) (to soften or make less severe: One must try to temper justice with mercy.) ublažiti•- - tempered- keep one's temper
- lose one's temper* * *I [témpə]nountemperament, narava, čud; značaj, karakter; razpoloženje, nastrojenje; figuratively razburjenost, razdraženost, jeza, bes(nost); figuratively obvladanost, umirjenost, mirnost; technical mešanica; primes; kakovost; trdnost, čvrstost (ilovice, gline); technical trdota (jekla itd.); obsolete (telesna) konstitucija; obsolete kompromisin a bad temper — slabe volje, jezen ( with na)out of temper — slabe volje, jezento be in a temper — biti jezen (besen, razkačen)to have an evil temper — biti nagle jeze, biti togotento get (to fly) into a temper — razjeziti se, pobesnetito get out of temper — znevoljiti se, razjeziti seto keep (to control) one's temper — obvladati se, brzdati se, ostati mirento lose one's temper — razjeziti se, izgubiti potrpljenjeto put s.o. out of temper — spraviti koga v slabo voljo, razjeziti kogaII [témpə]transitive verbublažiti, olajšati, pomiriti, brzdati, oslabiti, popraviti; music umeriti, znižati, temperirati (ton); mešati, umesiti (ilovico); razredčiti (pijače); temperirati; kaliti (zlasti jeklo); ojekleniti; pripraviti, zmešati (barve)to temper the passions — brzdati strasti; intransitive verb omehčati se, postati popustljiv; technical imeti pravo trdoto, postati gibek, prožen
См. также в других словарях:
méšati — tudi mešáti am nedov. (ẹ á ẹ) 1. premikati delce kake snovi, da se ta združi, enakomerno porazdeli: mešati polento; mešati s kuhalnico, žlico; hitro, počasi mešati; strojno mešati // premikati prste, roke v čem gostem: mešati z roko po kupu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
málta — e [u̯t in lt] ž (ȃ) gradbeni vezivni material iz peska, vode in apna: delati, mešati, nanesti malto; opeke so vezane z malto; strditev malte / cementna malta iz mivke ali peska, vode in cementa / apnena malta ♦ grad. podaljšana malta iz peska,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
